Odprli razstavo Ulay – Marina Abramović: kako je kraljica performansa "balkanizirala" svet?

V ljubljanski Cukrarni so odprli enega največjih kulturnih dogodkov leta v Sloveniji. Gre za razstavo z naslovom "ART VITAL – 12 let tandema Ulay – Marina Abramović", ki bo na ogled do 3. maja 2026. Slovensko občinstvo si bo lahko ogledalo doslej najobsežnejši prikaz dvanajstletnega sodelovanja umetnice Marine Abramović in njenega nekdanjega umetniškega ter intimnega partnerja Franka Uweja Laysiepna, znanega pod imenom Ulay.

Organizatorji poudarjajo, da bo razstava "prvič ponudila večplasten vpogled v edinstveno in neomajno skupno umetniško pot ter zasebno življenje umetniškega tandema Ulay in Marina Abramović v obdobju med letoma 1976 in 1988".

Na razstavi so na ogled znani performansi tandema, predstavljeni z videodokumentacijo, v ospredju pa je bogato arhivsko gradivo: kombi znamke Citroën, ki je bil pet let njun dom, fotografije, pisma, razglednice, osebni zapiski, zvočni posnetki, korespondenca z institucijami in dnevniki. Mnogi materiali so javnosti predstavljeni prvič.

Ob razstavi bo potekal niz spremljevalnih dogodkov, vključno z rekonstrukcijami nekaterih performansov. Na dan uradnega odprtja umetnica praznuje 79. rojstni dan, istega dne pa se je rodil tudi Ulay. Ta je od leta 1990 pogosto prihajal v Ljubljano, leta 2010 pa se je k nam dokončno preselil. Umrl je 2. marca 2020 v Ljubljani, pokopan je v Piranu.

Kako se Marina spominja svojega nekdanjega partnerja, kdaj je sovraštvo nadomestila ljubezen ter kako ji je uspelo "balkanizirati" ves svet, je umetnica dva dni pred uradnim odprtjem razstave zaupala slovenskim novinarjem.

Kdo je "kraljica performansa"?

Marina Abramović je umetnica performansa, rojena leta 1946 v Beogradu. Njeni starši so bili narodni heroji druge svetovne vojne. Svetu se je predstavila kot umetnica telesne umetnosti (body art) in performansa, ki pogosto preizkuša meje človeških zmožnosti. Velja za eno najvplivnejših umetnic na svetu, po pisanju časopisa ArtReview je na lestvici "Power 100" uvrščena na peto mesto. Zase pravi, da je babica performansa.

V uprizoritveno umetnost je vstopila leta 1973 v Edinburgu s performansom Rhythm 10, v katerem uporablja 20 nožev oziroma igra rusko ruleto z noži, ki jih zabada med razprte prste. Pri performansu Rhythm 0 v Italiji je občinstvu prepustila nadzor in jim dovolila, da šest ur z njenim telesom počnejo, kar želijo. Obiskovalci so imeli na voljo številne predmete, med njimi nož, pištolo, strelivo in drugo. Številni performansi so zaradi ogroženega življenja umetnice bili prekinjeni.

Umetniško pot je nadaljevala v Amsterdamu s partnerjem Ulayem. Svojo romanco sta po dvanajstih letih končala na Kitajskem zidu leta 1988, ko sta peš prehodila več kot 2.500 kilometrov, vsak s svojega konca zidu, in se srečala na sredini. To je bil tudi njun zadnji skupni performans.

"Ulay ni bil preprost človek. Bil je čudovit, karizmatičen, zanimiv, seksi, a hkrati nadvse zapleten. Najino življenje je bilo polno vzponov in padcev, ko je vladala ljubezen, je bilo veličastno, ko je nastopilo sovraštvo, pa je bilo grozno," je novinarjem povedala Marina Abramović.

Leta 1997 je Abramović prejela nagrado Beneškega bienala za performans Balkanski barok, s katerim obsoja vojno in zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.

Svoj zadnji odmevni performans The Artist Is Present (Umetnica je prisotna) je izvedla v galeriji MoMA v New Yorku leta 2010. Razstavo si je ogledalo več kot 750.000 ljudi, med njimi pa je bilo mogoče opaziti tudi Ulaya, Lady Gaga ter številne druge zvezdnike, umetnike, pevce in igralce.

"Redkokdaj imata bivša žena in bivša partnerica dober odnos"

Marina Abramović je novinarjem zaupala, da je bil odnos z Ulayem poln drame. Spoznala sta se v Amsterdamu 30. novembra 1975, na datum, ko oba praznujeta rojstni dan. Čez mesec dni sta se znova srečala na pol poti, v Pragi. Takrat je umetnica že vedela, da bo svoje življenje nadaljevala z njim.

Po vrnitvi v rodni Beograd sta se z Ulayem tri mesece pogovarjala po telefonu, nato pa je Marina spakirala vse svoje negative, fotografije in risbe ter brez oblek ali drugih osebnih stvari odšla v Amsterdam. Pravi, da je zbežala od doma.

Umetnika sta dvanajst let živela skupaj, od tega sta večino časa preživela kot nomada. Kupila sta kombi, s katerim sta potovala po svetu, družbo pa jima je delal njun pes. V kombiju sta živela in ustvarjala. Pred odhodom v Avstralijo sta vozilo prodala, a so ga predstavniki ameriškega muzeja pozneje izsledili in odkupili. Ob ponovnem nakupu je bilo treba kombi temeljito očistiti kokošjih iztrebkov, saj ga je novi lastnik uporabljal prav v ta namen, je dejala umetnica. Kombi je zdaj ekskluzivno na ogled v Ljubljani in je, kot je povedala, njen najljubši predmet v Cukrarni.

Po razpadu zveze, ki se je končala na Kitajskem zidu, sta se umetnika sprla. Večkrat sta tožila drug drugega in se nista pogovarjala. Nato pa se je vse spremenilo.

Abramović in Ulay sta se pred leti po naključju srečala v Indiji. Oba sta prišla meditirat, ona je bila sama, on pa s partnerico Leno Pislak, ki je sedaj vodja fundacije Ulay. Oba sta bila jezna in nista želela biti dlje časa v istem prostoru. Marina je čutila veliko jezo. Ko se je začel proces meditacije, je temu sledil "čudež".

"Nato je Lena počasi, čisto počasi pristopila k meni in rekla: Se ti ne zdi, da je v tem nekaj več? Da nam vesolje nekaj sporoča, ker smo se znašli na istem mestu ob istem času, ne da bi sploh vedeli drug za drugega?" je povedala umetnica.

Ta pogovor je spremenil vse, dolgoletno sovraštvo se je prelevilo v prijateljstvo med Marino in Ulayem ter Marino in Leno. "Če ne bi bilo Lene, midva z Ulayem ne bi bila prijatelja," je priznala Marina. Ulay jo je nato obiskal v New Yorku, kjer umetnica že nekaj časa živi.

Zaupala nam je, da se z Leno odlično razumeta, saj sta prijateljici: "Redkokdaj imata bivša žena in bivša partnerica tako dober odnos."

Balkan kot vir umetniškega navdiha

Abramović je v globalno kulturno zakladnico s svojimi deli in performansi vnesla tudi kulturo Balkana, ki jo sama dojema kot preplet številnih lokalnih kultur in tradicij. Teoretiki umetnosti celo trdijo, da ji je uspelo "balkanizirati" ves svet.

Svojo pot je začela z uporabo simbolov jugoslovanskega socializma, denimo rdeče zvezde in partizanskih motivov, po razpadu socializma pa je v performansih začela uporabljati nacionalne simbole balkanskih narodov. V videoinstalaciji Balkan Erotic Epic s pomočjo erotike raziskuje meje bolečine, sreče in tradicije. Vsi nastopajoči so oblečeni v ljudske noše balkanskih narodov, a imajo razkrite spolne organe.

V performansu Count on Us je uporabila srbske narodne pesmi v izvedbi otrok, oblečenih v modre uniforme iz časa socializma. Naslov dela Count on Us oziroma Računajte na nas se neposredno nanaša na znamenito pesem srbskega kantavtorja Đorđa Balaševića, v kateri ta slavi Jugoslavijo in njenega predsednika Josipa Broza Tita.

"Navdih sem našla v ikonah Srbske pravoslavne cerkve," je umetnica pred časom dejala o svoji instalaciji Golden Mask (Zlata maska). Z videoinstalacijo Tesla Urn pa se je poklonila tudi najbolj znanemu "Balkancu" na svetu – Nikoli Tesli.

Na novinarsko vprašanje, kako ji je uspelo balkanizirati ves svet, je Abramović odgovorila kratko in jedrnato: "Because I am so much from Balkan" oziroma "Ker sem res prava Balkanka."